Naravne lepote, kot so kilometri rajskih peščenih plaž in mikavnost za naše oko prav puščavske pokrajine, so otoku pomagale do njegove priljubljenosti. Iznajdljivi namakalni sistemi omogočajo rodovitnost, na otoku pa raste tudi tisoče palm in oljk, nekatere že prav zavidljive starosti. Nemalokrat bomo slišali, da Djerbi pravijo otok tisočerih palm, čeprav ime otoka nima nobene zveze s tem. Otok so poimenovali že stari Rimljani in ga klicali Jerba, njihova najimenitnejša zapuščina pa je rimski nasip. Od tistih časov se je mnogo spremenilo, Djerba je padla v roke Arabcem in medtem še nekaterim zloglasnim piratom, kot sta brata Barbarossa in pirat Dragut, prebivalci pa se niso preveč pustili motiti in so se ukvarjali s tistim, kar jim je šlo najbolje od rok – trgovanjem. Že v 60 letih prejšnjega stoletja pa so se zapisali turizmu. So večinoma izredno gostoljubni ljudje, pravi poligloti, ki se tudi kakšne slovenske besede zlahka naučijo. Njihova največja vrednota je družina in družinska slavja so tu še vedno pomembni dogodki, ki jih slavijo v svojih pisanih tradicionalnih oblačilih kar po več dni skupaj. Mogoče boste presenečeni, saj v tej tako arabski državi ne živijo samo muslimanski prebivalci. Tudi majhno židovsko skupnost boste našli, predvsem v dveh vasicah, to sta Hara Segira in Hara Kebira, že prevod pa nam veliko pove: mali in veliki geto. Djerbanski židi pripadajo eni najstarejših židovskih skupnosti na svetu in trdijo, da so na tem območju že od babilonskega ujetništva dalje. Tudi njihova sinagoga La Ghriba je vredna ogleda in če boste imeli srečo, boste židovske učenjake lahko videli pri molitvi. Zelo avtentično podobo pokrajine Djerbi dajejo raztresena družinska posestva, ki jim pravijo menzel. Znotraj hiše najdemo nekakšen trg ali patio, kjer so se hišna gospodarica in ostale ženske zbirale, opravljale domača dela in si pripovedovale različne orientalske pripovedke. Saj res, pravljična dežela. Z gradnjo hotelov, katerih podoba je kot iz Tisoč in ene noči in so posejani kot beli biseri ob otoških plažah, so le še povečali čarobno podobo otoka. Domačini se držijo zakona, ki pravi, da so lahko hoteli visoki le tri nadstropja in da morajo ohraniti arabsko-mavrski slog. Prav ta razkropljena posestva pa so prispevala k temu, da na celotnem otoku, izjema je glavno mesto Houmt Souk, skoraj ni nobenega kraja, ki bi ga lahko imenovali mesto. Zato pa je Houmt Souk zelo živahna prestolnica otoka, kjer največ navdušenja med turisti žanje tržnica, po kateri je mesto dobilo ime (souk pomeni tržnica). Vsekakor ne smete zamuditi vrveža ob tržnih dnevih v ponedeljek in četrtek v Houmt Souku. Sprehodite se skozi vrvež tržnic in se preizkusite v pristnem orientalskem pogajanju za ceno. Navdušeni pa boste tudi ob obisku slikovitega lončarskega središča Guellale, ki je bilo na Mediteranu poznano že v antičnih časih. Tradicionalni mojstri keramičarstva tukaj izdelujejo keramiko, polno čudovitih geometričnih vzorcev in orientalskih motivov, ki so dopolnjeni s kaligrafijo, slikovito arabsko pisavo. Skrite očem pa gotovo ne bodo ostale mnoge mošeje, ki jih najdemo na vsakem koraku na otoku in v katerih so se ljudje pred stoletji skrivali, če je prišlo do sovražnih vdorov, ki jih je zgodovina na Djerbi mnogo zapisala. Danes naj bi bilo na otoku kar 214 mošej, ki se ponašajo s čudovitimi kupolami, njihovi minareti pa petkrat na dan oznanjajo, da je napočil čas za molitev. Na tem čarobnem otoku boste našli drobce prave, tradicionalne severne Afrike in mnogo je tistih, ki so spoznali, da jim ne bo treba iskati novih počitniških ciljev. Postali so redni gostje tega pravljičnega otoka.
Predstavništva, MZZ informacije Informacije glede predstavništev v Tuniziji in ostale informacije pa tule.